Premier Golob odgovarja Logarju: Nisem bil osumljen nobenega koruptivnega dejanja

Prvo vprašanje, ki ga je predsedniku vlade Robertu Golobu postavila poslanka SDS Suzana Lep Šimenko, se je nanašalo na podražitve hrane. Lep Šimenko je opozorila na podatke OECD, po katerih ima Slovenija najhitrejšo rast cen hrane v EU, izpostavila pa tudi, da so se cene v času aktualne vlade zvišale za 33 odstotkov.

Vlada po mnenju poslanke največje opozicijske stranke ni sprejela učinkovitih ukrepov za zajezitev rasti cen hrane, zato je premierja vprašala, kaj bo storil, da cene hrane ne bodo več naraščale in da bo Slovenija na področju prehrane bolj samooskrbna.

Premier Golob je zavrnil trditev, da bi v času aktualne vlade plače ter pokojnine realno padale, in dodal: "V mandatu te vlade imamo vsako leto realno rast tako pokojnin kot tudi plač, povprečna plača je realno zrasla za skoraj deset odstotkov."

Za podražitve nekaterih živil v celoti odgovorni slovenski deležniki v verigi

Po njegovih navedbah je bila realna rast plač v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, ob tem pa je spomnil, da je vlada mandat prevzela v času skoraj 10-odstotne inflacije, kar je bila posledica vojne v Ukrajini in energetske krize, s katero se je soočala celotna Evropa.

"Kar je mene pri tem najbolj presenetilo, je to, da cene najbolj rastejo na tistih področjih prehranske verige, kjer smo v resnici samooskrbni. Pričakoval bi, da bo rast največja na tistih področjih, kjer nismo, na primer pri zelenjavi," je dejal.

Izpostavil je predvsem cene mesa, še posebej govedine, ki po njegovih besedah dosegajo največjo rast. "Kako je to mogoče? Ali mislimo, da ta denar izpuhti v tujino? Ne, ostane doma, saj smo na tem področju samooskrbni," je dejal.

Strokovna skupina, ki deluje v okviru kmetijskega ministrstva, je po njegovih besedah ugotovila, da so vsi deležniki v verigi oskrbe z mesom cene zviševali v približno enaki meri. "To pomeni, da so vsi, ki so v Sloveniji udeleženi v trgovini z mesom, enako dobro zaslužili. To je treba povedati," je poudaril.

"Bodimo realni, ko govorimo o tem, kje je vzrok za dvig cen hrane, kje se ta dvig cen dogaja in kdo je tisti, ki ima od tega neposredne koristi. To so ugotovili neodvisni strokovnjaki," je dodal.

Ti strokovnjaki so po Golobovih besedah napovedali tudi umirjanje rasti cen hrane, kar se že dogaja. Prepričan je, da se bo nadaljevalo tudi v prihodnjih mesecih.

Prizadevanja vlade za omilitev posledic dražje hrane je strnil v tri bistvene ukrepe: prizadevanja za čim nižjo inflacijo, skrb za čim višjo realno rast plač in uvedbo obveznega zimskega regresa. "S temi tremi politikami lahko zaokrožimo situacijo, po kateri imamo tako nizko stopnjo revščine, kot je nima marsikdo v Evropi," je dodal.

Cigler Kralj: Razmere v zdravstvu in sistemu dolgotrajne oskrbe so se poslabšale

V drugem vprašanju je vodja poslancev Nove Slovenije Janez Cigler Kralj predsedniku vlade očital, da je vlada z reformami zdravstva in dolgotrajne oskrbe poslabšala dostopnost ljudem do storitev, predvsem najranljivejšim. Ob tem je izpostavil močno rast števila čakajočih v zdravstvu in dejal, da se je v času mandata aktualne vlade dostopnost do zdravnikov, še zlasti pa specialistov, občutno poslabšala.

Glede izvajanja dolgotrajne dolgotrajne oskrbe je Cigler Kralj opozoril na po njegovem mnenju neizvedljiv zakon, birokratske ovire v sistemu in diskriminacijo novih upravičencev do dolgotrajne oskrbe, ki naj bi na odločbe čakali več mesecev. Goloba je zato vprašal, kako namerava vlada te težave odpraviti.

Predsednik vlade je v odgovoru poudaril, da je dolgotrajna oskrba v fazi uvajanja, a da se bodo njeni konkretni učinki pokazali že kmalu. Izpostavil je, da bodo stanovalci domov za starejše že z januarjem prejeli bistveno nižje položnice, in sicer med 200 in 800 evri.

Ob tem je pojasnil, da bodo stanovalci po novem plačevali predvsem nastanitev, medtem ko bo zdravstvena oskrba krita iz sistema in ne bo več vključena v mesečne račune. "To pomeni, da si bo marsikateri starostnik oskrbo lahko privoščil s pokojnino in ne bo več prisiljen obremenjevati svojih otrok," je dejal Golob in dodal, da je prav to eden temeljnih ciljev reforme dolgotrajne oskrbe.

Zavrnil je očitke o zapiranju sistema za nove upravičence in poudaril, da se vzporedno uvajajo tudi druge oblike dolgotrajne oskrbe, med drugim tudi e-oskrba za starejše od 80 let. Ta že deluje in jo uporablja skoraj 5.000 ljudi, prav tako je začel delovati sistem oskrbovalcev družinskih članov, v katerega je vključenih okoli 2.000 oseb.

Dodal je, da se uvaja tudi nov sistem dolgotrajne oskrbe na domu, pri čemer je priznal, da so pri vsakem novem sistemu na začetku težave, vendar pričakuje izboljšave v prihodnjih tednih in mesecih.

Glede očitkov o kolapsu zdravstvenega sistema pa je predsednik vlade poudaril, da se prav zaradi nedavnih zakonskih sprememb začenjajo razpletati večletni problemi dolgih čakalnih vrst. Dejal je, da se te ne bodo skrajšale, dokler ne bo jasno razmejeno med javnim in zasebnim delom zdravstva.

"Dokler bodo zdravniki, zaposleni v javnem sistemu, popoldne opravljali isto dejavnost v svojih zasebnih ambulantah, jim bo v interesu, da čakalne vrste rastejo," je izpostavil Golob.

Kot primer je navedel razmere v novomeški bolnišnici, kjer naj bi se razkrile prakse preusmerjanja bolnikov iz javnega sistema k zasebnim koncesionarjem, kar je po njegovih besedah eden od ključnih razlogov za razgradnjo javnega zdravstva v zadnjih desetletjih.

Golob: Toleranca do korupcije je v Svobodi nična

Vprašanje o stanju na področju korupcije je predsedniku vlade zastavil vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Anže Logar, ki je spomnil na eno ključnih predvolilnih obljub Gibanja Svoboda – ničelno toleranco do korupcije. Opozoril je na javnomnenjske ankete, po katerih večino ljudi najbolj skrbi korupcija prav v državni politiki in vladi, ter premierju očital, da se razmere niso izboljšale.

Golob pa je poudaril, da je toleranca do korupcije v njegovi stranki Svoboda ničelna. Dodal je, da se ne bo spuščal v to, koliko je bilo korupcije v stranki, ki ji je Logar pripadal do nedavnega, ko je bil tudi minister. Poudaril je, da niso pomembni občutki, ampak številke in da je Slovenija po indeksu zaznave korupcije v letu 2024 "končno napredovala iz stanja, v katerem je bila zaradi dejanj prejšnje vlade".

Poudaril je, da sam ni bil osumljen "nobenega koruptivnega dejanja, niti pred KPK, ampak kršenja integritete zaradi pogovora, ki sem ga imel z bivšo ministrico".

Obenem je izpostavil, da so se v njegovem mandatu lotili korupcije na področju zdravstva, kjer je je bilo po njegovih besedah v preteklosti največ. "Verjamem, da ta boj proti korupciji poteka po tiho, daleč stran tudi od medijev, zato ker ni več odmevnih medijskih koruptivnih škandalov v tem mandatu," je dejal.

Zoper korupcijo se po njegovih besedah borijo tudi s krepitvijo pravne države in tudi s plačno reformo, "s katero so sodniki in tožilci dobili višje plače, s katero je predsednik KPK dobil višjo plačo".

"Imeli smo težko delo"

Kot je v odgovoru na poslansko vprašanje Sandre Gazinkovski (Svoboda) v zvezi z najpomembnejšimi sprejetimi ukrepi te vlade in ključnimi cilji v iztekajočem se letu izpostavil Golob, so imeli v aktualnem mandatu "težko delo".

Spomnil je, da so se spopadali s posledicami epidemije covida-19, agresije na Ukrajino oz. energetske krize in inflacije ter najobsežnejših poplav v zgodovini države.

Predvsem pa so imeli "težko delo" zato, "ker 20 let nihče v državi, še najmanj pa tisti, ki je imel tri mandate, ni niti začel, kaj šele izvedel, nobene ključne spremembe, s katero bi lahko vrnili državo nazaj prebivalcem", se je obregnil ob trikratnega predsednika vlade, prvaka SDS Janeza Janšo.

Vrnitev države prebivalcev po njegovih besedah pomeni, "da živimo v odprti, demokratični družbi, kjer lahko vsak pove, kar želi, tudi če se vlada s tem ne strinja", da javni sistem "deluje na način, da poskrbi tudi za najranljivejše", in da lahko vsi "razvijajo svoje potenciale do maksimuma".

"Za vse to smo morali zagrabiti s prvim dnem tega mandata in v letošnjem letu se kaže, da nam je na večini področij dejansko tudi uspelo," je ocenil Golob.

V tej luči se je pohvalil z dosežki v zdravstvu, s katerimi so naslovili "sistemske anomalije in manipulacije". Omenil je novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, zakon o digitalizaciji zdravstva ter zakon o psihoterapevtski dejavnosti in napovedal še nekaj zakonov, s katerimi da bodo zaokrožili zdravstveno reformo. Spomnil je tudi na premik v dolgotrajni oskrbi.